HLADNO OBEŠENE FASADE

Prezračevane fasade zadovoljijo pričakovanja sodobne arhitekture, obenem pa odlično opravljajo osnovno nalogo zaščite zunanjih sten tako, da združujejo dve na videz nezdružljivi lastnosti: vremensko odpornost in prezračevanje stene.

		Glavna lastnost, ki že od nekdaj odlikuje prezračevane fasade, je prezračevalni zračni sloj, ki je med izolacijo in zunanjim slojem fasade. Pomemebno je pustiti na vrhu fasade in spodaj odprtine, da zrak kroži. Izbokline ali drugi konstrukcijski elementi lahko hitro preprečijo prosto gibanje zraka in s tem izničijo pozitivne učinke prezračevane fasade.
		Premočan zračni tok med izolacijo in zunanjo oblogo izniči lastnosti hladno obešene fasade.To lahko odpravimo s fugami. Laboratorijski testi opravljeni v vetrovniku, združeni z večletnimi izkušnjami kažejo, da je zračni tok v fasadah s fugami veliko bolj neprekinjen in enakomeren, kot pri zaprtih regah, saj konstrukcijske ovire nimajo toliko vpliva na prosto gibanje zraka navzgor.
		Prezračevana fasada omogoča hitro in neovirano prehajanje vlage iz objekta v ozračje. Gibanje toplega zraka sproti suši vlago, ki se pojavlja na izolaciji ob izstopu iz objekta in s tem ohranja optimalne izolativne lastnosti izolacije.
		Najpogostejša vzroka za propad fasadnega ovoja sta dež in zmrzal, zato so prezračevane fasade odlična izbira z vidika vzdrževanja stavbe. Testi izvedeni na inštitutih kažejo, da v fasado s paneli dimenzij 60 x 60 cm in 8 mm širokimi fugami tudi ob konstantnem vetru zaide le minimalna količina vode, le-to pa zračni sloj v zelo kratkem času posuši.
		Prezračevana fasada ne zagotavlja samo izolativnih vrednosti v skladu z zakonskimi predpisi, ampak se izognemo težavam s kondenzacijo, slabimi spoji med materiali, raznimi razpokami, odpadanju materiala s fasade... Fasada ima lahko tudi večjo mehansko odpornost, manjšo težo ter enostavnost kasnejših posegov na objekt (dodajanje instalacij).
		V poletnem času je prezračevana fasada pravi toplotni ščit stavbe, saj zunanji ovoj prevzame večino toplotnih obremenitev, predvsem na južni in zahodni strani stavbe, hkrati pa zrak, ki neprestano kroži v zračnem prostoru fasade, skrbi da se visoka temperatura ne prenese na izolacijo in posledično v naš bivalni prostor. Izbira prave izolacije in pravilna pritrditev le te, povečuje izolativno kvaliteto fasade.
		Prezračevane fasade so narejene tako, da zunanji sloj vsrka visoko količino toplotne energije, ki se lahko izkoristi na dva načina: - poleti prestrežejo odvečno toplotno energijo in ji le počasi dovoljujejo vstop skozi notranje stene - pozimi pa ravno ta odvečna toplota skrbi, da se stena počasneje ohlaja.
		Prezračevane fasade odlično izpolnjujejo zakonske zahteve zvočne izolativnosti, kar je zelo pomembno, saj zmanjšanje hrupa za 6 dB predstavlja zmanjšanje na polovico. Prezračevane fasade dobro absorbirajo zvok: - ker je sistem sestavljen iz večih plasti, ki preprečujejo direkten prehod vibracij, - ker fasada nima toplotnih mostov je prehod hrupa težji v primerjavi s toplotnimi mostovi.

Zaključni sloj so lahko najrazličnejši materiali, a je pri projektiranju prezračevalnih fasad potrebno upoštevati, da se različni materiali na temperaturnih spremembah različno raztegujejo in krčijo, kar vpliva na samo izvedbo fasade. 

Fasadne elemente zaključnega sloja fasade pritrdimo na podkonstrukcijo, ki je lahko koviska ali lesena. Kovinske so iz pocinkanega jekla, aluminija in drugih podobnih materialov in imajo zelo dolgo življensko dobo, tako, da ne potrebujejo posebnega vzdrževanja.

Pomembno funkcijo pri hladno obešeni fasadi ima izolacija. Za toplotno izolacijo uporabljamo izključno materiale, ki ne vpijajo vlage in so paropropustni. To sta predvsem kamena in steklena volna, ki sta tudi negorljivi in se dobro prilagajata podlagi. Pri stanovanjskih hišah, kjer se na željo investitorja uporabi lesena podkonstrukcija in želimo izolacijski material naravnega izvora, uporabimo celulozne kosmiče, ki se običajno vpihnejo v prazen prostor med opažema ter izolacijske plošče iz lesnih vlaken.